Izrečeni DA, ki spremeni potek življenja posameznika v skupno življenje. Njuna pričakovanja, želje, upanje,... vse se odvrti tisti trenutek. Le da so takrat misli tako zaposlene, da....
Na srečo so na poroki ponavadi tudi svati, ki mislijo namesto neveste in ženina, čeprav v veliki večini samo na hrano in pijačo.
Takšnih in drugačnih zadev je blo tolko, da so se nekateri prav martrali vse "pospravit".
Dve že oddane, zadnja bo čez par ur. Kaj neki se staršema podi po glavi v tem trenutku. Čez par let, upam, bom tudi sam zvedu.
Nekateri so pridni in pripravljajo preizkušnje, če je Janez sploh vreden Urške,
druge pa se nastavljajo fotografu in se štelajo.
Teh romunov, se pa človek res ne more nikakor znebit. Povsod so.
Pa je le prišel fant iz Gabrovke. Ampak najprej ga bo treba malo olajšat, da se kar takoj nauči kako izgleda življenje v dvoje.
Medtem pa se ona pripravlja.
Še uhane in gremo.
Prvi stik je že mimo,
Saj sta prav luštna.
Po mojem je ona bolj, moški mi niso preveč...
Še zadnji pogled proti domu pa gremo naprej.
Ok, ok. Še te tri zraven neveste.
Gremo, gremo, grad Bogenšperk je daleč in že zamujamo.
Pa kaj je to edina sobota za poroke letos?
Ko se človk reši avtoceste lahko končno tablice in šopek namesti tam, kamor paše.
Tudi Janez dobi svoje.
Ja, ja tega nastavljanja bo danes kar dosti.
Še malo na travi....
Pa malo ljubčkov,....
Poglej, poglej kmalu ne bom imel kaj delat, konkurenca.
Katja pa je že omagala. Kje pa, to so priprave na nočno žuranje.
Ja, ja. Zdaj niso več ure ampak minute.
Čakamo in čakamo.
Opa, počasi. Ti še nisi na vrsti.
Aha, tadva pa sta prava.
Glejte kak je lep moj prstanček.
Moja draga more vsekakor prva voščit...
Eni majo pa vsega že zadosti.
In medtem ko fotograf služi svoj kruh,...
...ostali jemo,...
... pijemo,...
...in zganjamo neumnosti. Ta je podoben unemu romunu.
Še nazdravimo,
Pa gremo dalje.Vmes smo se malo zgubili, pa malo cerkev obiskali na koncu pa nekje na lepem končali. Oz. začeli.
S plesom.
Pa račkami.
Ta hudič se je od nekje prikazal in terjal svoj davek.
Edi je poskrbel, da se je zapelo tudi kaj po istrijansko.
Pa torta je baje tudi bila. In to tako fina, da sem jo raje jedu kot slikal.
Počasi počasi postajamo utrujeni. Nič čudnega, saj je polnoč že kar mimo.
Ta na desni sicer grdo gleda, ampak je zelo dober človek. Mislim, da ne bo nič narobe, če v imenu mladoporočencev napišem: Hvala Sandi!
To sva pa jaz in moja draga. Vsaj na eni sliki sem. Hvala Matej, če se ne motim.
Glej no glej, na dveh sem. Z eno od mojih princesk plešem. Hvala Branka.
Vzdušje se umiri, tako da ostaneta samo še mladoporočenca.
Ostali namreč skačejo in norijo.
Hm, malo bi še lahko počakal.
Še za naslednjo poroko poskrbimo, pa bi kar nehal. Od tu naprej ni za javnost.Urška in Janez vso srečo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar