Mesto, ki si ga na dan ogleda več ljudi, kolikor je v njem prebivalcev. Mesto, ki baje izginja, ker ga bo morje poplavilo.
Obiskali smo ga eno soboto, v enem težkem dnevu, brez sonca, brez oblakov, brez barve. No na srečo se je nekaj barve vseeno našlo, za sprehod po mirnejšem delu:
Vse skupaj deluje zelo umirjeno, neturistično, počasno.
Se pa pokažejo nasprotja čim se bližamo "središču". Samo par korakov narazen:
Nekaj romantike pa se tudi najde:
Žal pa ima Venezia še drugi obraz, obraz turizma, gneče in natlačenosti:
Kaj ima človek od tega:
In nenazadnje dokaz, da še ni vse digitalno in podvrženo najmodernejši tehnologiji. V roki mladenke fotoaparat iz časov, ko smo naredili malo fotografij, smo jih pa zato imeli na papirju in ne nekje na disku:
Ni komentarjev:
Objavite komentar