nedelja, 05. maj 2013

Kam v soboto?

Sončna sobota zjutraj. Kava, zajtrk. In vprašanje. Kam gremo?
Kot ponavadi, mlajši od 20 let nočeta niti slišat o kakšni hoji na Snežnik, Slavnik, Sočerga (spodmoli) ali karkoli drugega, ki se začne na S in zahteva premikanje nog. Bi pa šle v Portorož v Baloni park. Ker mi je takoj popolnoma jasno, da bom tri ure čakal, da se odpravijo, pade odločitev. One z avtom, jaz pa s kolesom v Portorož, v Baloni park.

Super. Dogovor sklenjen. Napolnem bidone s pijačo, žepe s hrano in gas na kolo. Od Izole do Kopra poteka po planu. Umikanje ostalim udeležencem "Parencane". Imel sem občutek, da sem na prireditvi Slovenija kolesari med Izolo in Koprom. Po Kopru se stanje umiri, izberem zopet del Parencane do Bertokov, nato pa gor v Sv. Anton.



Takoj mi postane jasno, da to ni najboljša pot za v soboto zjutraj, ampak vseeno boljša možnost kot Dekani-Kubed-Gračišče. Nekje pri vrhu se spomnem, da gor na vrhu od zavetišča naprej popravljajo cesto in ker za cestno kolo makedam ne pride v poštev, zavijem desno proti Marezigam. Malo gor, malo dol, nič naravnost in sem že tam kjer se počasi Kopra ne vidi več. Zabavska Varda. Eno sliko proti Kopru, eno proti naprej in eno proti jugu.




Par minut užitka in tišine pa sem že pri tistem drevesu, malo pred ovinkom za Trebeše. Na levo od drevesa Slavnik, desno pa Kavčič.


Raj za kolesarjenje. Samo ptički in pedala. Nobenega avta, hrupa, smoga. Malo sonca, malo sence, mimo Tuljakov in ...


... in že sem v Sočergi pri zaprti gostilni. Obvezno slikanje in potem samo še dol do meje.



Vmes opazim Sečovljske  spodmole in zopet aparat poskrbi za počitek. 







Po ugotavljanju istovetnosti na mejnem prehodu in par kilometrih sem v Buzetu. Neki navidezni polovici poti. Števec pravi 45km prevoženih. Tukaj se smer obrne za 180° in gremo nazaj proti morju.



Dolina reke Mirne. Ena sama ravnina. Na zadnjih dveh se v ozadju vidi Motovun.




Livade. Žigante tartufi. Povsod reklame. Še eno malo bolj HDR sliko naredim in potem skozi Livade gor proti Oprtalju.


 Gor, gor, gor in samo gor. 6km vzpenjanja navkreber do 430mnm.


Na vrhu pa razgled na Livade in Motovun. He, he, zdaj Motovun ne zgleda več tako visok kot prej, ko sem bil dol.





Od Oprtalja naprej je vse ena rutina. Pedaliranje brez težav skozi Šterno, kjer se osvežim in napolnem zaloge in zopet pedaliranje do mejnega prehoda Sečovlje. Od tam pa zopet Slovenija kolesari do Portoroža...


...in Baloni parka, kjer punce že veselo skačejo. 



Pa da ne bo kdo rekel, da nisem šel iz Izole v Portorož v Baloni park. Pa niti 100km nisem naredil. Mi je zmanjkalo 500m :)


Naslednjo soboto/nedeljo pa kam drugam. Na Parencano. Doživetje za kolesarje. Več o tem tu.

Aja, pa še malo reklame. Katenac, ki mi je prodal kolo in opremo, da sem danes lahko užival.

2 komentarja:

DARIO BARTOLE pravi ...

Lepa tura david, počasi pogrešam kolesarsko druščino. Spodmoli niso sečoveljski ampak pri Sočergi / škrat ti je nagajal /. Za sliko v zabavišču pa dobiš 10!

David B. pravi ...

:)
Sečovlje, Sočerga. Vse je na S.

Tisto v zabaviščo pa žal nisem naredil jaz...