Še malo Škocjanskega zatoka

Sem malo brskal in našel še nekaj slik Škocjanskega zatoka. Takih bolj zimskih. Seveda brez snega. Ko je snežilo se tega nisem spomnil.

 

 Katera je bolj všečna? Barvana ali nebarvana?

 

Malo bolj močna obdelava, tako da izgleda bolj grozno :-)

In še malo faune.

Ampak v snegu pa še nisem bil v zatoku. Kdaj bo snežilo?

Izvir Rižane

Kratek ogled izvira reke Rižane. Trenutno v zelo vodnati obliki.
Prva je HDR, taka bolj normalna, zadnji dve pa proti soncu :-)

Sončni žarki v Izoli

Te dni je vreme bolj deževno, vlažno. Občasno pa tudi sonce zasije. Tokrat sem bil ravno v pravem trenutku v mandraču, ko sem čakal Katjo.

Sobotni sprehod po Izoli

Zopet sobota, zopet jutranji sprehod. Zopet fotografije.

 

Te dve bi se samo objemale. Enkrat od blizu, enkrat od daleč. Laura pa v šoli.

 

Katja se počasi privaja na fotografiranje. Uspelo ji je zajet naju in del Izole v ozadju. Vidim potencijal. Ali pa začetniško srečo. :-)
  

 In za konec še ena z malo več obdelave.

Kdaj bo zopet sobota? Pa ne zaradi sprehoda. Čeprav to soboto mogoče ne bo Izola. Samo kaj ko je te punce tako težko zbudit in spravit v red preden je že prepozno za kaj več kot skok do Izole...

Dve na hitro

Pozno zvečer, sedimo za mizo, vsak svoje neumnosti počne.

Laura non stop raziskuje telefon na tač:

Katja ima pa nekaj za bregom. Nekaj bo vsak čas vprašala. Temu pogledu, se ne morem dolgo upirat:

Obe slikane s "ta malim", le objektiv je bil 45mm f1.7.
Pri tej brezbarvni spodaj pa 14mm f2.5, če to komu sploh kaj pove :)

Mali je res mali. S tem 14mm objektivom je res majhen in lahek. Še v žep ga daš in nič ne teži. Slike so pa hm, saj ne delam tako slabih slik kaj?

V primerjavi s standardno ciglo, ki sem jo do sedaj uporabljal ni primerjave. Kila tristo proti slabim 300g. Še nekateri telefoni na tač so večji in težji.

Večerja v istrski hiši

Petek.
Končno.
Komaj smo čakali na ta dan. Začetek vikenda in še večerja pri Urški in Tomiju in Lari in Martinu v stari istrski hiši s pridihom moderno starinskega.

Del dogajanja je bil na skrivaj zabeležem z mini aparatom in nato ustrezno preoblikovan v brezbarvno obliko za brezčasni izgled.
Častno mesto prve slike si vsekakor zasluži kuharica oz. poglavar istrske hiše, ostalo pa po vrsti.

Medtem ko nekateri ustvarjajo in delajo, pa najstarejši član zabava najmlajšega, da je škoda in motenje pri delu, zmanjšano na minimum:

Ne nasedat temu angelskemu obrazu! Mali je hudičev še bolj kot stari in stara skupaj.
 

OK. Pa smo tam. Ta dobri del.
Za otroke je že pripravljena tipična istrska jed, pizza. Margerita seveda.

 

Za ta stare otroke pa nekaj boljšega. Tagliatelle con gamberi alla busara.

Po kakšnem kozarčku vina in sladkem pa je čas za malo počitka:

Branki je fotografsko okno v svet tako všeč, da mi je dovolila, da si eno zgradim tudi doma. Torej jutri gradbena dela.

 Urška hvala za večerjo, Tomi hvala za povabilo in nasvidenje prihodnjič.