torek, 22. september 2009

Urška in Janez

Poroka!

Izrečeni DA, ki spremeni potek življenja posameznika v skupno življenje. Njuna pričakovanja, želje, upanje,... vse se odvrti tisti trenutek. Le da so takrat misli tako zaposlene, da....


Na srečo so na poroki ponavadi tudi svati, ki mislijo namesto neveste in ženina, čeprav v veliki večini samo na hrano in pijačo.


Takšnih in drugačnih zadev je blo tolko, da so se nekateri prav martrali vse "pospravit".


Dve že oddane, zadnja bo čez par ur. Kaj neki se staršema podi po glavi v tem trenutku. Čez par let, upam, bom tudi sam zvedu.


Nekateri so pridni in pripravljajo preizkušnje, če je Janez sploh vreden Urške,


druge pa se nastavljajo fotografu in se štelajo.


Teh romunov, se pa človek res ne more nikakor znebit. Povsod so.


Pa je le prišel fant iz Gabrovke. Ampak najprej ga bo treba malo olajšat, da se kar takoj nauči kako izgleda življenje v dvoje.


Medtem pa se ona pripravlja.


Še uhane in gremo.


Prvi stik je že mimo,


Saj sta prav luštna.


Po mojem je ona bolj, moški mi niso preveč...


Še zadnji pogled proti domu pa gremo naprej.


Ok, ok. Še te tri zraven neveste.


Gremo, gremo, grad Bogenšperk je daleč in že zamujamo.


Pa kaj je to edina sobota za poroke letos?


Ko se človk reši avtoceste lahko končno tablice in šopek namesti tam, kamor paše.


Tudi Janez dobi svoje.


Ja, ja tega nastavljanja bo danes kar dosti.


Še malo na travi....


Pa malo ljubčkov,....


Poglej, poglej kmalu ne bom imel kaj delat, konkurenca.


Katja pa je že omagala. Kje pa, to so priprave na nočno žuranje.


Ja, ja. Zdaj niso več ure ampak minute.


Čakamo in čakamo.


Opa, počasi. Ti še nisi na vrsti.


Aha, tadva pa sta prava.


Glejte kak je lep moj prstanček.


Moja draga more vsekakor prva voščit...


Eni majo pa vsega že zadosti.


In medtem ko fotograf služi svoj kruh,...


...ostali jemo,...


... pijemo,...


...in zganjamo neumnosti. Ta je podoben unemu romunu.


Še nazdravimo,


Pa gremo dalje.

Vmes smo se malo zgubili, pa malo cerkev obiskali na koncu pa nekje na lepem končali. Oz. začeli.


S plesom.


Pa račkami.


Ta hudič se je od nekje prikazal in terjal svoj davek.


Edi je poskrbel, da se je zapelo tudi kaj po istrijansko.


Pa torta je baje tudi bila. In to tako fina, da sem jo raje jedu kot slikal.


Počasi počasi postajamo utrujeni. Nič čudnega, saj je polnoč že kar mimo.



Ta na desni sicer grdo gleda, ampak je zelo dober človek. Mislim, da ne bo nič narobe, če v imenu mladoporočencev napišem: Hvala Sandi!


To sva pa jaz in moja draga. Vsaj na eni sliki sem. Hvala Matej, če se ne motim.


Glej no glej, na dveh sem. Z eno od mojih princesk plešem. Hvala Branka.


Vzdušje se umiri, tako da ostaneta samo še mladoporočenca.


Ostali namreč skačejo in norijo.


Hm, malo bi še lahko počakal.


Še za naslednjo poroko poskrbimo, pa bi kar nehal. Od tu naprej ni za javnost.



Urška in Janez vso srečo.

ponedeljek, 25. maj 2009

Parenzana II.

24.5.2009. Sončno vreme. Nekaj več kot 20 kolesarjev in kolesark se spravi malo kolesarit po Parenzani. Tokrat jubilejno, že drugič.


Prvi postanek je bil že po par metrih višincev proti Savudriji,


kjer je gospod z najmodernejšo ultra lahko čelado opravil svoje fotografske podvige,

ostali pa smo uživali na soncu in si ogledovali soline.


Prvi klanec navzdol kjer so hrvati že dobili prve klice, da se proti Puli pomika skupina kolesarjev.


Ko gre gor, se pa skupina že podaljša.


Še od zadaj.


Pa zopet od spredaj, potem pa gre aparat v nahrbtnik vse do kažete pri Završju ali tam nekje.


Kaj sem že povedal, da je bilo sončno?


Pri povratku se je skupina še bolj podaljšala. Očitno je, da so tisti v rumenih majicah zelo slabo pripravljeni, saj so bili ves čas zadaj.


Nekateri od utrujenosti sploh niso mogli več kolesarit.

Na srečo je bil "dom" blizu in spust do Sečovelj ni predstavljal ovir.

petek, 10. april 2009

Občasno maltretiranje

Kolesarjenje je lep in enostaven šport.

Se usedeš in greš.

Pa sem šel. Po blatu gor, po asfaltu dol in po asfaltu gor in po blatu dol:



Ko pa je teh "sedečih" gor dol že zadosti in se dvigne luna škljocnem še eno slikco preden zaide sonce in čimhitreje proti domu ker sem brez luči:


Slikce pa so narejene s ta malim A95. Preveč padcev pri sedenju in drsanju gor dol po blatnih poteh, da bi vleku Olyja s sabo.

sreda, 25. marec 2009

Obdelava?

Kako je ta nastala ne vem. Kar naenkrat se mi pojavi v mapi zraven ostalih normalnih. Ima končnico tiff namesto jpg in edit v imenu. Ja verjetno sem nekaj z nečim urejal.???
Če jo odprem z navadnim pregledovalnikom je takšna, če pa uporabim kaj boljšega je pa navadna fotografija. Ne bodi mona uporabim PrtScr in evo jo:

Bedarije

Ko praznujemo rojdan delamo bedarije.

Priprave:

Preizkus:

Rezultat:

Ko se pa mularija domov odpravi pa ostane:
:)